V podjetju smo dolga leta uporabljali službena vozila, ki so bila kar naša last. Ampak ko so stroški vzdrževanja, registracij in popravil začeli naraščati, sem se odločil, da bo potrebno narediti nekaj drugega. Rabil sem preprosto zmanjšati stroške teh vozil, saj so na momente postali precej visoki. 

Zato sem začel s tem, da sem premislil, če so vsa vozila sploh potrebna, saj smo jih imeli kar nekaj. Nato sem začel iskati rešitve, kako se prikopati do avta, brez da bi imel vse tiste stroške. Tukaj pa sem našel poslovni najem vozila. To se mi je zdelo res odlično, kajti vozil sploh nismo rabili vedno, tako da bi bil kakšen najem na vsake toliko časa res odličen.

Zato sem se obrnil na splet, da sem si lahko ogledal nekaj ponudb za poslovni najem vozila, oziroma vozil. Tam sem našel kar nekaj ponudnikov, tako da sem se kar lotil raziskovanja. Moral sem si ogledati različne ponudbe, kaj nudijo, kakšne so cene in tako dalje. To je bil kar dolgotrajen proces, saj sem si moral res vzeti čas, da si ogledam vse. To je bilo zelo pomembno, glede na to, da sem si želel kar se da minimizirati stroške. 

Po nekaj tednih iskanja, ogledovanja oglasov in pogovorov s ponudniki, pa sem le našel enega za poslovni najem vozila. Tedaj sem dobil pogodbo, katero smo zasnovali skupaj, kjer sem moral tudi povedati časovno obdobje teh vozil. Pri tem sem moral dobro premisliti, kdaj bomo sploh potrebovali poslovna vozila, tako da sem lahko podpisal temu ustrezno pogodbo. 

Moram pa reči, da je bil to res dober korak za pridobitev vozil. Stroški so se zmanjšali, prav tako pa tudi tista odgovornost, ki zahteva redno servisiranje, registracijo, zavarovanje in tako dalje. Prav tako imamo sedaj vozila res samo takrat, ko jih potrebujemo. Tako ne sedijo nekje na parkirišču, ko jih nihče ne rabi. …

Od nekdaj sem si želel, da bi imel v dnevni sobi kamin. Ne le zaradi toplote, temveč zaradi občutka in tistega posebnega miru, ki ga ustvari pogled na ogenj. Ko sva z ženo prenavljala hišo, sva vedela, da bo to eden od osrednjih elementov novega doma. Dolgo sva razmišljala, kateri tip bi bil najbolj primeren, prostostoječi ali vgradni kamin. Na koncu je prevagala odločitev za vgradnega.

Vgradni kamini so mi bili vedno vizualno privlačni. So elegantni, čisti, vključeni v prostor. Omogočajo, da oblikuješ celoten ambient okoli njih. Midva sva izbrala model z veliko stekleno površino in minimalističnim okvirjem, ki se zlije s steno in ne izstopa preveč. Ko sva ga prvič zakurila, je bil občutek čaroben. V prostoru je nastala prijetna toplina, svetloba ognja pa je ustvarila popolnoma drugo vzdušje.

Poleg estetike pa je pomembna tudi funkcionalnost. Vgradni kamini dobro držijo toploto in omogočajo enakomerno ogrevanje več prostorov, če so pravilno povezani. Midva sva si ga umestila tako, da del toplote gre tudi proti hodniku in kuhinji, kar se je izkazalo za zelo praktično.

Danes, ko se zvečer usedeva na kavč, pogosto ugasneva vse luči in pustiva, da prostor osvetljuje samo ogenj. Ni boljšega zaključka dneva. Vgradni kamini niso le vir toplote, so središče doma. In zame pomenijo nekaj več kot le ogrevanje. Pomenijo občutek doma, umirjenosti in tistega tihega zadovoljstva, ki ga prinese preprost trenutek ob ognju.

Tudi gostje pogosto opazijo kamin že ob vstopu in skoraj vsak kdo reče: To pa naredi prostor domač. In res je. Vgradni kamini ne delujejo vsiljivo, ampak prostor dopolnijo. Čez dan je del stene, neopazen, zvečer pa zaživi. Tudi vzdrževanje ni zahtevno, pepel očistiva le enkrat na teden, steklo obriševa in že je spet pripravljeno. Če bi danes še enkrat opremljal dom, ne bi okleval niti za trenutek. Vgradni kamini so za naju postali srce hiše – topli, lepi in predvsem večni.…

Od nekdaj sem si želel, da bi imel v dnevni sobi kamin. Ne le zaradi toplote, temveč zaradi občutka in tistega posebnega miru, ki ga ustvari pogled na ogenj. Ko sva z ženo prenavljala hišo, sva vedela, da bo to eden od osrednjih elementov novega doma. Dolgo sva razmišljala, kateri tip bi bil najbolj primeren, prostostoječi ali vgradni kamin. Na koncu je prevagala odločitev za vgradnega.

Vgradni kamini so mi bili vedno vizualno privlačni. So elegantni, čisti, vključeni v prostor. Omogočajo, da oblikuješ celoten ambient okoli njih. Midva sva izbrala model z veliko stekleno površino in minimalističnim okvirjem, ki se zlije s steno in ne izstopa preveč. Ko sva ga prvič zakurila, je bil občutek čaroben. V prostoru je nastala prijetna toplina, svetloba ognja pa je ustvarila popolnoma drugo vzdušje.

Poleg estetike pa je pomembna tudi funkcionalnost. Vgradni kamini dobro držijo toploto in omogočajo enakomerno ogrevanje več prostorov, če so pravilno povezani. Midva sva si ga umestila tako, da del toplote gre tudi proti hodniku in kuhinji, kar se je izkazalo za zelo praktično.

Danes, ko se zvečer usedeva na kavč, pogosto ugasneva vse luči in pustiva, da prostor osvetljuje samo ogenj. Ni boljšega zaključka dneva. Vgradni kamini niso le vir toplote, so središče doma. In zame pomenijo nekaj več kot le ogrevanje. Pomenijo občutek doma, umirjenosti in tistega tihega zadovoljstva, ki ga prinese preprost trenutek ob ognju.

Tudi gostje pogosto opazijo kamin že ob vstopu in skoraj vsak kdo reče: To pa naredi prostor domač. In res je. Vgradni kamini ne delujejo vsiljivo, ampak prostor dopolnijo. Čez dan je del stene, neopazen, zvečer pa zaživi. Tudi vzdrževanje ni zahtevno, pepel očistiva le enkrat na teden, steklo obriševa in že je spet pripravljeno. Če bi danes še enkrat opremljal dom, ne bi okleval niti za trenutek. Vgradni kamini so za naju postali srce hiše – topli, lepi in predvsem večni.…

Spominjam se, kako smo v osnovni šoli prvič obeležili dan slovenske hrane, s posebnim poudarkom na pobudi ‘slovenski zajtrk’. Takrat se mi je zdelo nekaj posebnega, ves razred zbran ob mizah, na katerih ni bilo čokoladnih kosmičev ali rogljičkov iz trgovine, temveč domač kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Preproste sestavine, a zanje sem takrat prvič slišala, da so pridelane pri slovenskih kmetih.

Tudi kasneje, kot odrasla, sem se večkrat spomnila tega dne. Z možem živiva blizu manjše kmetije, kjer redno kupujeva mleko in jajca. Letos sva se odločila, da bova za dan slovenske hrane tudi midva pripravila pravi slovenski zajtrk, tak, kot bi ga lahko jedla pri stari mami. Zjutraj sem spekla domač kruh, iz hladilnika vzela maslo lokalne mlekarne, na mizo postavila kozarec medu iz sosedovega čebelnjaka in sveža jabolka z domače jablane.

Ob zajtrku sva sedela brez naglice, brez telefona, z mislimi pri hrani in tistem, kar predstavlja. Slovenski zajtrk je več kot le obrok, je opomnik, kako pomembno je podpirati domačo pridelavo, se ustaviti in ceniti preproste okuse.

Zdaj se tega obreda drživa vsaj občasno tudi čez leto. Ni vedno vse slovensko in domače, a trudiva se, ne le zaradi okusa, ampak zaradi vrednot, ki jih tak zajtrk nosi s seboj. Ko jéva slovenski zajtrk, imam občutek, da nisva le sit, ampak tudi povezana z nečim več. Z ljudmi, ki s trudom ustvarjajo to hrano, in s spomini, ki jih takšna preprostost prinese na plan.

Odkar imava otroke, je slovenski zajtrk dobil še večji pomen. Želiva jima pokazati, od kod prihaja hrana, kdo jo prideluje in zakaj ni samoumevna. Ko skupaj namažemo kruh z medom ali narežemo jabolko, to ni le obrok, je pogovor o naravi, spoštovanju do dela in o tem, kaj pomeni jesti lokalno. Slovenski zajtrk je za nas postal majhna tradicija, ki nas povezuje, uči hvaležnosti in spominja, da kakovost pogosto raste tik za domačim pragom.…

Marketing je igra, ki se nikoli ne ustavi, in Marko Kotnik to zelo dobro razume. Njegov pristop ni klasičen, temveč temelji na globokem razumevanju trga, kupcev in trendov, ki se nenehno spreminjajo. Kot izkušen strokovnjak v svetu marketinga ve, da ni ene same formule za uspeh.

Ena največjih prednosti, ki jih ima Marko Kotnik je sposobnost prepoznati priložnosti tam, kjer jih drugi še ne vidijo. Medtem ko se večina podjetij drži preverjenih strategij, on razmišlja nekaj korakov naprej. Razume, da digitalni svet nikoli ne spi. Kar je delovalo včeraj, danes morda ni več aktualno. Zato stalno analizira podatke, testira nove pristope in se ne boji eksperimentirati. Njegove kampanje niso generične, ampak prilagojene vsakemu podjetju posebej, saj verjame, da vsaka znamka potrebuje svoj unikatni glas in način komunikacije.  

Poleg tega Marko Kotnik ni eden tistih marketinških gurujev, ki obljubljajo hitre rezultate brez temeljev. Njegova strategija temelji na dolgoročnem pristopu. Gradi močne blagovne znamke, ki ne temeljijo le na viralnih kampanjah, ampak na resničnem odnosu s strankami. Ve, da se zaupanje ne gradi čez noč, zato vedno stavi na konsistenco, kakovost in premišljeno vsebino.  

Veliko poudarka daje tudi prilagajanju vsebine različnim platformam. Kar deluje na eni, morda ne bo učinkovito na drugi. Kotnik razume psihologijo uporabnikov na različnih kanalih in zna sporočilo prilagoditi tako, da doseže prave ljudi na pravem mestu in ob pravem času. Njegove strategije niso zgolj oglaševanje, ampak celovita komunikacija, ki povezuje blagovne znamke s pravo ciljno skupino.  

Njegov uspeh ni naključje. Temelji na letih izkušenj, nenehnemu učenju in prilagajanju. Spremlja novosti, testira inovativne pristope in vedno išče načine, kako podjetja povezati z njihovimi strankami. Z njim marketing ni strošek, temveč naložba v prihodnost. 

Če iščeš nekoga, ki marketing jemlje resno, a hkrati razmišlja kreativno in izven okvirjev, je Marko Kotnik prava izbira. Njegov cilj ni le doseči večjo prepoznavnost, ampak ustvariti dolgoročno rast in blagovno znamko, ki bo ostala relevantna tudi v prihodnosti.…

Še vsako leto do sedaj se v mesecu decembru znajdem pred enako težavo, kako pravilno izbrati kartonske škatle, da bodo moja ročno izdelana božična darila varno prispela do prejemnikov. Lansko leto sem se naučil pomembne lekcije, ko je moja sestra prejela paket s polomljenimi piškoti in zmečkanim šalom in vse to zaradi slabe izbire kartonske škatle. Letos sem se odločil, da bom vse naredil pravilno in kvalitetno.

Najprej sem se odpravil v trgovino podjetja, ki proizvaja kartonsko embalažo, da najdem primerne kartonske škatle za moja letošnja darila. Na prodajnih policah pa na desetine različnih modelov in oblik, velikih, majhnih, debelih, tanjših, z ročaji in celo z že pripravljenimi okraski. Ma joj, katera je prava. Prevelika izbira. Med ogledovanjem sem ugotovil, da je prva in najpomembnejša stvar pravilna velikost kartonske škatle. Če bo prevelika, se bodo darila premikala in se tako lahko poškodovala, če pa bodo škatle premajhne, pa bo težko vse lepo zapakirati vanjo. Izbral sem velikost škatle, ki bo le malo večja od vsebine, ravno toliko, da bom lahko dodal še zaščitni material v obliki mehkega papirja, stiropornih kosmičev in mehurčkaste folije. Zdaj samo še izberem debelino kartona, za občutljive stvari, steklini okraski in domači piškoti, sem potreboval trdno in večslojno škatlo, za mehkejša darila, puloverje in šale sem izbral tanjšo škatlo, ki pa bo vseeno dovolj dobro zagotavljala zaščito. Za zapiranje bom uporabil močan lepilni trak in ne kot lansko leto, ko sem uporabil navaden selotejp, ki ni zdržal dolge poti transporta in so se kartonske škatle odpirale še preden so prišle do naslovnika. Poskrbel bom tudi še za dodatno zaščito, na vsako kartonsko škatlo bom nalepili nalepke lomljivo in ravnaj previdno.

Ko sem na koncu pogledal svoja lepo zapakirana božična darila sem vedel, da bodo letos na naslove prispela varno in nepoškodovana. Izbira prave embalaže je res pomembna, da naslovniki namesto prijetnih dobijo neprijetna presenečenja. Pa vesel in lepi božič.

…

Še vsako leto do sedaj se v mesecu decembru znajdem pred enako težavo, kako pravilno izbrati kartonske škatle, da bodo moja ročno izdelana božična darila varno prispela do prejemnikov. Lansko leto sem se naučil pomembne lekcije, ko je moja sestra prejela paket s polomljenimi piškoti in zmečkanim šalom in vse to zaradi slabe izbire kartonske škatle. Letos sem se odločil, da bom vse naredil pravilno in kvalitetno.

Najprej sem se odpravil v trgovino podjetja, ki proizvaja kartonsko embalažo, da najdem primerne kartonske škatle za moja letošnja darila. Na prodajnih policah pa na desetine različnih modelov in oblik, velikih, majhnih, debelih, tanjših, z ročaji in celo z že pripravljenimi okraski. Ma joj, katera je prava. Prevelika izbira. Med ogledovanjem sem ugotovil, da je prva in najpomembnejša stvar pravilna velikost kartonske škatle. Če bo prevelika, se bodo darila premikala in se tako lahko poškodovala, če pa bodo škatle premajhne, pa bo težko vse lepo zapakirati vanjo. Izbral sem velikost škatle, ki bo le malo večja od vsebine, ravno toliko, da bom lahko dodal še zaščitni material v obliki mehkega papirja, stiropornih kosmičev in mehurčkaste folije. Zdaj samo še izberem debelino kartona, za občutljive stvari, steklini okraski in domači piškoti, sem potreboval trdno in večslojno škatlo, za mehkejša darila, puloverje in šale sem izbral tanjšo škatlo, ki pa bo vseeno dovolj dobro zagotavljala zaščito. Za zapiranje bom uporabil močan lepilni trak in ne kot lansko leto, ko sem uporabil navaden selotejp, ki ni zdržal dolge poti transporta in so se kartonske škatle odpirale še preden so prišle do naslovnika. Poskrbel bom tudi še za dodatno zaščito, na vsako kartonsko škatlo bom nalepili nalepke lomljivo in ravnaj previdno.

Ko sem na koncu pogledal svoja lepo zapakirana božična darila sem vedel, da bodo letos na naslove prispela varno in nepoškodovana. Izbira prave embalaže je res pomembna, da naslovniki namesto prijetnih dobijo neprijetna presenečenja. Pa vesel in lepi božič.

…

Zadnjih nekaj let sem postal zelo velik ljubitelj kampiranja. Tako pa se zelo rad odpravim na kampiranje na morje, med poletjem, ali pa tudi kam v naravo izven poletne sezone. Pri temu pa moram biti vedno pozoren na to, da imam pri sebi vso potrebno opremo. Ta pa tudi ni povsem samoumevna, ter sem rabil kar nekaj let, da sem lahko dobro naštudiral, kaj vse potrebujem.

Prvič pa sem se s kampiranjem srečal, ko sem se odpravil na morje. Takrat smo se s prijatelji odločili, da bomo namesto v kakšnemu apartmaju ali pa hotelu, spali raje v šotoru, saj bomo tako verjetno delali veliko več. Takrat pa nas je doletela ena težava. Na morje smo se odpravili bolj v popoldanskih urah, vendar pa smo načrtovali, da bomo prispeli še vedno takrat, ko bo svetlo. Temu pa nato ni bilo tako, kajti na cesti je bila res močna gneča. 

Zaradi tega pa smo morali kamp in pa šotor nato postaviti v temi. Takrat pa nas je ročna svetilka, ki smo jo imeli s seboj, še kako rešila. Brez nje sploh ne vem, kako bi lahko postavili šotor, saj je bila zunaj skoraj da čista tema. 

Zato pa smo bili zelo veseli, da je bila ročna svetilka del naše opreme, katero pa smo vzeli čisto naključno.

Zato pa sedaj vem, da je to res pomemben del opreme za kampiranje. Tisti primer z morja pa ni bil edini, ko mi je ročna svetilka prišla prav, ko sem moral postaviti šotor. Velikokrat sem se namreč odpravljal tudi na kakšne daljše pohode, kjer pa sem noč preživel v naravi. Ob takšnih izletih pa sem po navadi hodil, dokler je bilo svetlo, nato pa sem poiskal kakšen primeren prostor za vzpostavitev kampa, ter tam postavil šotor. Ker pa je bilo to velikokrat v temi, pa je ročna svetilka spet prišla prav. …

V času študija sem dobil enkrat priložnost, da bi lahko zaslužil nekaj dodatnega denarja. Videl sem namreč, da je neko podjetje podalo razpis, saj so iskali ekipo, ki bi skrbela za telefonski marketing. Tako pa so iskali predvsem komunikativne ljudi in pa tudi študente, saj delo ni bilo nujno polno, oziroma ni bilo polnega delavnika, ter bi me rabili občasno. Ker pa sem bil komunikativen, ter sem z podobnim delom že imel nekaj izkušenj, pa sem se kar prijavil na razgovor.

Na razgovoru pa so videli, da sem popoln kandidat za to delo, ter so menili, da bi lahko bil popoln za njihov telefonski marketing, tako da sem takoj dobil to študentsko delo. Tedaj pa sem tudi imel najprej nekaj uvajanja, ter sem se s podjetjem moral najprej dobro spoznati, tako da sem vedel, kaj nudimo in kako pomagati vsem, ki bi naslovili kakšen klic, na naše podjetje. To pa je bil zelo pomemben korak, ter sem zato najprej nekaj tednov spoznaval podjetje. Glede na to, da pa je podjetje poslovalo s storitvami, katere so mi bile blizu, pa mi to ni povzročalo težav, ter sem se hitro uveljavil.

Nato pa se je pravo delo lahko šele pričelo. Začetki pa so bili, moram reči, zelo težki. Klici so kar prihajali in prihajali, ter se niso ustavili. Na srečo pa je bila večina klicev naslovljena od raznih strank, ki so imela kakšna preprosta vprašanja, na katera sem lahko nemudoma, brez težav odgovoril. 

Nato, ko pa so v podjetju videli, da mi to delo leži, pa so mi dali novo nalogo, nakar pa se je pravi telefonski marketing šele prav začel. Moral sem začeti namreč izvajati klice novim strankam, oziroma potencialnim strankam, katerim sem na kratko razložil kaj nudimo. Tedaj pa smo s tem lahko pridobili nekaj novih strank, kar pa je bilo za podjetje super. …

Če govorimo o prenovi raznih domov, takoj pomislimo na kakšno prenovo notranjih prostorov, ali pa fasade. To pa so seveda predeli hiše, oziroma doma, ki ga prvega opazimo, oziroma nam takoj vzame pozornost. Vseeno pa poleg tega obstaja kar nekaj različnih delov, za katere je potrebno poskrbeti, ko se gremo kakšno renovacijo doma. Na primer, del hiše, na katerega pogosto veliko ljudi pozabi, so garažna vrata. S tem pa sem imel izkušnje tudi sam, nedolgo nazaj.

Tudi sam sem namreč moral zamenjati nekaj stvari v moji hiši, tu in tam. Tega pa sem se lotil predvsem zaradi tega, ker nekako nisem bil zadovoljen s tem, kako je moja hiša izgledala. Zato pa sem se kasneje moral tudi osredotočiti še na zunanjost, kjer pa kar nisem in nisem vedel, kaj manjka, oziroma kaj mi na tej hiši ni všeč. Po daljšemu premisleku pa sem končno opazil, oziroma dal pozornost na moja garažna vrata. Ta zaradi svoje starosti preprosto niso več sledila modernim trendom in pa izgledom, ki sem ga sam želel doseči pri svoji hiši.

Poleg tega pa so bile težave tudi druge. Na primer stara garažna vrata niso več bila niti dobro utesnjena, tako da so skozi spuščale kar nekaj toplote, kar pa je med zimo povzročalo nekaj težav z toplotno učinkovitostjo moje hiše. Nato pa me je tudi skrbela varnost, saj so se mi ta vrata zdela malo preveč enostavna za kakšno ulomitev, da bi lahko bil čisto miren in samozavesten v varnost hiše, ko sem odsoten.

Vse to pa so se mi že zdeli zadosti dobri razlogi, da sem res moral kupiti nova garažna vrata. S tem bi namreč lahko prihranil na ogrevanju, konkretno izboljšal izgled svoje hiše, nato pa bi se lahko tudi počutil veliko varno, ter samozavestno, saj bi lahko bil prepričan, da vanje ne bi moral kar tako kdo vlomiti. …