Pred nekaj časa smo v našemu domu poskrbeli za nekolikšno renovacijo notranjih prostorov naše hiše. To pa zato, ker smo želeli nekoliko modernizirati naš dom, kajti notranjost je postajala že nekoliko zastarela, ter smo želeli doseči nekoliko bolj modern izgled. Ko pa smo z vsem zaključili, pa nam še vedno ni bil všeč izgled, ki so ga imela naša okna. To pa zato, ker so ta imela rulete, katere pa so bile sedaj že zelo stare, ter tudi niso imele modernega izgleda.

Zato pa smo se odločili, da bo potrebno te zamenjati, če želimo doseči želen modern izgled. Nato pa so se nam tudi rulete že začele uničevati, ker so bile tako stare, ter je to postalo zelo tečno. Zato pa sedaj nismo več imeli dvoma, ter smo se odločili, da bomo rulete zamenjali s kakšnimi drugimi senčili.

Tukaj pa smo se nato odločili za rolo zavese. Te pa so sprva imele veliko lepši izgled, ki pa je naredil izgled naše hiše veliko bolj modern. Po drugi strani, pa so bile rolo zavese tudi veliko bolj praktične, saj smo lahko z njimi ustvarili veliko boljšo senco v naših prostorih, tako da so bila to veliko boljša senčila, kot stare rulete. 

No tako pa smo se odpravili v trgovino, da bi našli kakšne rolo zavese, ki bi nam bile sprva všeč, po drugi strani pa smo morali tudi paziti na dimenzije naših oken, saj so se te zavese morale prilegati dimenzijam oken. Po nekaj iskanja pa smo ugotovili, da je rolo zaves na trgu res ogromno, tako da bomo lahko zagotovo našli popolne rolo zavese za naša okna, kar pa smo tudi jih. Te pa so naši hiši dajale nato veliko bolj modern izgled, tako da smo na koncu le dosegli ta izgled, ki smo ga želeli in sicer nekoliko bolj modern. …

Prijatelj ima veliko farmo piščancev. Na tej farmi redijo piščance tako imenovane brojlerje. Z reje se je začel ukvarjati že njegov oče v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prijatelj ima sklenjeno pogodbo z enim od večjih podjetij v mesno predelovalni industriji. Vse skupaj poteka tako da mu oni pripeljejo en dan stare piščance. Piščanci so namenjeni za vzrejo do določene teže potem pa gredo v zakol in v trgovino na police. Njegov zaslužek predstavlja razlika v teži ko so mu piščance pripeljali in ko jih odpeljejo. Reja piščancev je zelo zahtevna saj so piščanci v intenzivni reji podvrženi raznim boleznim.

Zato moramo biti zelo pazljivi, da na farmo ne prihajajo nepooblaščene osebe saj bi lahko v farmo vnesli kakšno bolezen ali okužbo. Poginuli piščanci seveda predstavljajo za rejca izgubo, zato si morajo prizadevati da so le te čim manjše. Poleg pravilne prehrane, skrbi za higieno , neoporečno vodo je zelo pomembna tudi temperatura v farmi. Pomembna je temperatura tal ki mora biti ob vselitvi piščancev trideset do dvaintrideset stopinj celzija in zraka šestintrideset stopinj celzija. Vsak naslednji dan temperaturo zniža za pol stopinje. Pozimi ogrevanje hleva poteka z lastnimi drvi in plinom. Zelo velik strošek jim predstavlja ogrevanje hleva predvsem v zimskih mesecih. Zaradi visokih cen surovin predvsem plina so za ogrevanje hleva v preteklem letu pomagali v mesnopredelovalnem podjetju kjer so jim pokrili del stroškov nabave plina. Naš prijatelj intenzivno razmišlja do bi za ogrevanje hleva pričel uporabljati druge vire energije, kot so toplotne črpalke v kombinaciji s sončno elektrarno na strehi farme. Vendar takšna investicija zahteva veliko sredstev.

Teh sredstev sam nima zato je že raziskal možnosti raznih subvencij, ki jih ponuja energetski sklad. Nekaj denarja bi pridobil z bančnimi krediti del sredstev pa bi bili lastni prihranki. Toplotne črpalke bi lahko uporabili tudi poleti za zniževanje temperatur, ki ne smejo presegati trideset stopinj celzija.…

Sonce, vročina, šumenje valov, čebljanje in lovljenje otrok na plaži ter značilen vonj po sončni kremi. Jaz pa ležim na brisači in berem neko revijo, ki sem si jo kupila v bližnji trafiki, medtem, ko sem čakala prijateljico, da je prišla z avtobusom iz Pirana.

Revijo sem si izbrala, ker me je pritegnila naslovnica ženske, normalne postave z izrazito zgodbo. Res mi je bila amazing, da sem se ji res težko uprla. Tako smo po kopanju in skakanju v vodo, se še malo po sončile, da smo si posušile kopalke, preden smo jo ucvrle naprej po mestu.

Tako sem izkoristila in odprla revijo z amazing žensko. V tem članku je bila opisana celotna njena zgodba, ki mi je res impresionirala, že zaradi samega njenega vpogleda v svet. Prav tako je prisegala na naravno lepoto, kar pa me je najbolj prevzelo, saj tudi sama nisem marala pretiranega in kričečega lišpanja. Pravzaprav, mislim da ta niti ni več toliko moderen, ali pa smo res že toliko odrasli, da tega več toliko ne opazimo. Tako je ženska v reviji omenila še nekaj amazing nasvetov za lepoto. Kako na naraven način ohraniti lep izgled in učinek zdravih in negovanih las in nohtov.

Nekaj njenih amazing trikov sem sicer že poznala in sem jih tudi že uporabljala. Sicer najverjetneje bolj podzavestno, ampak ko takole bereš, včasih dobiš tisti »aha« moment, ko pravzaprav ugotoviš oziroma se opomniš, da to kar delaš, delaš z nekim razlogom, ki ti je tako globoko segel pod kožo, da si tisti resnični razlog v resnici že pozabil.

No vsekakor, sem še kar vztrajala pri članku, in kljub vročemu soncu, sem z branjem nadaljevala, saj se mi je za hip zazdelo da je prijateljica zaspala na svoji brisači, kar ni bilo res nič čudnega, saj mi je v vodi opisala njen naporen dan, ki je bil za njo.

Tudi ona se mi je zdela tako amazing, da sem jo kar še malo pustila spati.…

Budilka zvoni. S težko roko jo izklopim. Ura je pol šestih zjutraj. Bo treba vstat in odšibat v službo. Hitro v kopalnico, vmes pristavim kafetjero za kavo, ter oblečem službeno obleko. Na balkonu ob cigareti popijem mojo prvo jutranjo kavo. Zaklenem vrata stanovanja in se z dvigalom spustim v pritličje bloka. Izpod sedeža skuterja vzamem čelado, jo nataknem na glavo in po cesti oddrvim proti službi.

Pri vratarju vpišem čas prihoda, vzamem torbico s ključi in dokumenti službenega vozila in pohitim v skladišče. Malček zamujam danes, verjetno bo še kdo, saj smo minuli vikend premaknili naše ure naprej, v poletni čas. Nam manjka ena ura spanja in dokler se telo ne bo navadilo novega bioritma bo tako, zaspano vsako jutro. Kava me že čaka, sodelavci se samo smejijo. Po kavi pogledam koliko dela me čaka danes, sortiram pošto in pakete in jih naložim v prazne zabojnike. Ostanek pa skrbno zložim v tovorni prostor službenega kombija. Še zadnja kava pred odhodom na teren. Sedem v kabino kombija, pregledam če imam vse potrebno in se odpeljem novim dogodivščinam naproti. Moje delo poteka v sosednjem mestu. Nič lepšega kot delo na terenu, sploh če je lep sončen danes, kot je danes. Delo mi lepo teče, brez težav in hitro. In že je čas za malico. S sodelavci se dobimo, pojemo vsak svoj sendvič, malo pokramljamo in se odpravimo vsak v svojo smer.

Pred koncem se še ustavim na bencinskem servisu, natočim gorivo v skoraj prazen rezervoar in po najkrajši poti proti pošti. Kombi parkiram na varno pod nadstrešek, izpolnim vse potrebne formularje in pri vratarju vrnem torbico v omaro. Delo za danes končano. Tako je vsak dan, skoraj vedno enako, enaki ljudje. Samo vreme in letni časi se spreminjajo. Tako že četrto leto zapored. Biti poštar je pravi užitek.

…

Postopek imenovan elektroerozija se uporablja za izdelovanje orodij, katera morajo biti izdelana z zelo veliko natančnostjo. Najprej jih toplotno obdelajo topa pa oblikujejo. Gre za veliko bolj natančen postopek kot je na primer struženje, brušenje, skobljanje ali vrtanje. Oblikovanje poteka v dialektični tekočini zato temperatura, ko deluje elektroerozija okrog tisoč stopinj z iskro vpliva samo na obdelovanec, kar pa je odstranjeno se takoj strdi in izloča kot kroglice. Pogoj je seveda da obdelujemo električno prevoden element kot je na primer kaljeno železo in le ta ne bi delovala na lesu. 

Ko se izvaja elektroerozija se uporablja kar nekaj različnih materialov, ki seveda podražijo izdelavo produktov, vendar se le ta vseeno zelo izplača zaradi velike natančnosti. Precejšen strošek predstavlja nakup same naprave in vedeti moramo tudi, da je elektroerozija postopek pri katerem porabimo kar precej električne energije, ki pa je danes postala kar velik strošek. Obratom, ki se ukvarjajo s takim oblikovanjem se zato zelo izplača postavitev lastne sončne elektrarne ali katera od drugih obnovljivih virov energije. 

Ampak ko imamo enkrat kupljen stroj je elektroerozija samo še vprašanje nabave potrošnega materiala kot so:

• erodirna žica, ki mora biti za natančno delo visoke kvalitete. nabavimo jo v kolutih,
• filtri za EDM stroje, kis o standarnih oblik in so potrebni za potopno in žično erozijo,
• razna vodila, navojne elektrode in prebijalne cevke, ki  so zelo različnih dimenzij, glede na potrebe kakšna naj bo elektroerozija glede na želen kos obdelave
• občasno potrebujemo kakšne rezervne dele za stroj, ki pa običajno niso zelo velik strošek,
• po potrebi nabavimo še različne dodatke kot so protikerozijska tekočina, čistilo za stroje in podobno. 

Poznamo različne pomembne kategorije sistemov, ki so vpenjalni sistem med strojem in delovno površino, z uporabo le tej je lahko elektroerozija uspešna:

• večja produktivnost, če je vpenjalni sistem dober
• vanj lahko vključimo merilni sistem in s tem prihranimo čas
• lahko uporabljamo tudi robote, ki premikajo obdelovance kar naj bi pospešilo čas obdelave kar za štirikrat
• prav tako nam prihrani čas dobra programska oprema, ki poskrbi tudi za večjo varnost.

Moral sem se odločiti s katerim športom se bom začel ukvarjati, ker sem videl, da se je moje zdravje poslabšalo. Vedel sem, da je bil vzrok v negibanju in tako sem začel premišljevati, kaj bi lahko počel, da bi se rekreiral in zraven užival. Nisem se hotel ukvarjati s športom tako, da bi me izmučilo. Hotel sem uživati in da mi šport da energijo čez dan. Tako mi je na misel prišlo kolesarjenje. Doma sem imel kolo, vendar sem čutil, da bi užival, če bi imel električno kolo. Seveda je to kar velik strošek, še posebej, če si kolo kupiš potem pa ga ne uporabljaš. 

Tako sem se moral pogovoriti sam s seboj, če bom res kolesaril. Ker si nisem upal kolesa privoščiti brez da enkrat grem na vožnjo z električnim kolesom, sem se za vikend odpeljal do Bleda in si kolo izposodil. Tam so mi povedali vse, kar sem moral glede električnega kolesa vedeti. Pa sem šel. Moram priznati, da je to čisti užitek. Ja, priznam, da sem še mlad in da bi lahko imel navadno kolo, vendar tako kot sem rekel, sem si želel električno kolo prav zaradi tega, da se ne matram. Na kolesu sem želel uživati. 

To je bila vožnjo, ki mi je odprla oči, da si električno kolo resnično želim. Tako sem še isti teden kupil električno kolo in sedaj se z njim vozim 2x na teden. To mi je čisto dovolj. Glavno je da se vozim redno in da kolo dlje časa ne stoji v garaži. To sem pri sebi dosegel in sem srečen. Tudi počutje je boljše, ker v vožnji uživam in me ne utrudi. …

Reševalno vozilo je nujen pripomoček vsake družbe. Najhitreje pripelje potrebno zdravniško osebje na kraj nesreče. Pa naj bo to prometna nesreča ali požar, pretep v gostinskem lokalu ali pa celo strelski obračun. Največkrat so prisotni na prometnih nesrečah. Mreža reševalnih postaj je zelo pomembna, saj je od njihovega odzivnega časa dostikrat odvisno življenje. Ni pa namenjeno samo hitrim in nujnim intervencijam. Uporabljajo jih tudi za prevoz bolnikov med bolnišnicami in za prevoz slabše gibalno sposobnih bolnikov na raznorazne preglede in raziskave. V današnjem času ne uporabljamo samo štirikolesnih vozil, vedno bolj se v praksi uporablja tako imenovani zdravnik motorist.  Z motorjem je pomoč še hitrejša, saj se motorist lahko izogne marsikateri gneči na vozišču. Za reševanje v na težko dostopnih področjih in pa še posebej v gorah pa je na voljo helikopter, ki naj kraj dogodka pripelje zdravstveno ekipo. Ta oskrbi poškodovanca in ga tudi hitro pripelje do bolnišnice.

Žal pa še pri nas nimamo na voljo zdravniškega helikopterja. Za vsako intervencijo je ali pa tudi ne pripravljen vojaški ali pa policijski helikopter, ki sta locirana na našem največjem letališču. Tudi sam sem doživel neprijetno izkušnjo, ko helikopter ni bil takoj na voljo. Sem imel pač to smolo, da je ravno v času moje nesreče, pri plezanju v visokogorju sem si poškodoval koleno, potekala reševalna akcija ponesrečenca na drugem koncu naše države. Tako sem moral skoraj tri ure čakati na prihod helikopterja. V primeru, da bi imel težje poškodbe ali pa celo krvavitve bi bilo moje življenje postavljeno na kocko. Že nekaj let se borimo, da bi dobili letalsko zdravniško službo z vsaj dvema opremljenima helikopterjema. To je praksa že skoraj povsod v razvitem zahodnem svetu, kamor se vedno radi obračamo. Osebje teh mobilnih bolnišnic pa je visoko kvalificirano in izobraženo.

Tako šofer in medicinski delavec, ki sta po navadi ena in ista oseba, kot tudi zdravnik. Pa tudi dobra psihologija mora bit, saj verjetno vožnja z reševalnim vozilom ni nikoli prijetna.

 …

Kar nekaj časa smo sedaj doma razmišljali, da bi nam lahko sušilni stroji močno olajšali delo. Tako pa smo do sedaj vso perilo, ki smo ga oprali, sušili na sušilnem stojalu, kar pa je v zimskemu času trajal okar nekaj časa, saj je bilo ozračje vlažno, kar pa je pomenilo, da se je perilo sušilo kar nekaj časa.

No tako pa smo poleg tega morali nato tudi perilo zlikati, saj je bilo po sušenju zelo zmečkano, ter ga takšnega nismo morali nositi, brez da bi ga zlikali. No tako pa bi nam lahko tukaj pomagali sušilni stroji, saj bi nam tako prihranili kar nekaj dela in pa tudi časa, kar pa nam je bilo tudi zelo pomembno.

Sušilni stroji so imeli tako to prednost, da se je lahko perilo takoj po pranju, dalo v sušilni stroj, kateri pa je peril ov nekaj minutah popolnoma posušil. Nato pa so sušilni stroji imeli tudi to prednost, da se perila nato ni rabilo likati, razen kakšnih izjem, kot so bila razna elegantna oblačila.

No zato pa smo se res odločili, da bomo investirali v sušilni stroj, saj smo videli pri temu nakupu same prednosti in nobene slabosti. Tako pa smo se malo razgledali po raznih znamkah, ki izdelujejo sušilne stroje, da bi malo videli, kakšne imamo ponudbe in pa kakšne cene imajo sušilni stroji. Po krajšemu pregledu, pa smo nato vedeli, kam se moramo odpraviti, da opravimo ta nakup.

Ko pa smo sušilni stroj pripeljali domov, pa smo bili zelo navdušeni, saj smo imeli tako s perilom res veliko manj dela. Poleg tega pa je bil sušilni stroj res zelo priročen med zimskimi dnevi, saj smo lahko perilo posušili v nekaj minutah, kjer pa smo morali prej čakati tudi po cele dneve, da se je perilo posušilo do konca. Tako pa tega nakupa sploh ne obžalujemo. …

Ko sem bila še majhna, sem zelo velikokrat obiskala svojo babico in dedka. To je bilo po navadi med vikendi, ali pa sem prišla med počitnicami in sem pri njih ostala kar cel teden. Tudi poleti sem zelo rada bila pri babici in dediju, saj sem tam vedno imela kaj za početi. Res mi nikoli ni bil dolgčas in velikokrat sem preživela največ časa s svojim dedkom. Dedi je zelo rad hodil na sprehode in pa seveda po trgovinah. Najbolj pogosta trgovina, ki sva jo obiskala, je bila lovska trgovina. Moj dedek je že kar nekaj let bil lovec in je ne čisto vedno je potreboval nekaj novega.

Z njim seveda nisem hodila na love, saj to ni niti malo primerno za otroka. Sem pa z njim hodila v to lovsko trgovino. Lovska trgovina mi je bila definitivno vedno zelo zanimivo. Zanimivo, pa mi je bilo tudi to, ko sem videla, kako so se mojemu dedku odprle oči in kar žarel je, ko je vstopil v lovsko trgovino. Čisto vsakič, ko je prišel v lovsko trgovino, je točno vedel, kam mora stopiti in kaj išče. Tam je bil že povsem domač. Ko sva prišla domov, sem lepo ostala z babico, on pa je seveda šel na lov. Tako nekako je izgledalo moje otroštvo, ko sem bila pri babici in pri dediju. Čez dan sem hodila z dedijem naokoli in edina izmed postojank je bila lovska trgovina. Zvečer pa sem vedno preživela z babico. Skupaj sva lepo kuhale vročo čokolado in pa gledale risanke za lahko noč.

Svojega otroštva definitivno nikoli ne bom pozabila, saj sem se imela vedno zelo dobro. Nikoli mi ni bil dolgčas in vedno sem imela kaj za početi. Lahko sem bila sama, lahko pa sem bila seveda s starimi starši. Definitivno, pa mi nikoli ni bil dolgčas. Lovska trgovina je definitivno nekaj, kar si bom zapomnila, saj sem tam bila res zelo pogosto.…

Prijatelj mi je javil, da bo naslednji teden začel z montažo pergole, ki si jo je že tako dolgo želel. To je bil zadnji korak, da bo njegov dom končno dokončan. Ker nas je bilo kar nekaj, ki smo se družili, smo se dogovorili, da mu gremo pomagat. Seveda smo vedeli, da je pergola kar zahtevni projekt, ker mi je povedal, da bo to res nekaj lepega in izbral eno izmed najlepših in novejših. 

Prijatelji smo tako bili pri njemu že prvi dan. Res je bil vesel, ker nas je potreboval. Tako je pergola rasla in v enem tednu smo jo dokončalI. Bila je res lepa in moderna. Že med gradnjo smo vsi vedeli, da delamo nekaj lepega. Tako je njegov dom bil končno dokončan in lahko se je preselil v čisto novo hišo. 

Seveda pa je pergola bila kriva, da smo imeli žurko. Morali smo proslaviti ta konec gradnje in njegovo selitev v njegov prvi lastni dom. Tisto večer smo se imeli res lepo. Pergola je bila tako velika, da smo imeli žurko pod njo. Veliko smo se smejali, veliko pili in jedli. Najbolj pa je bilo zanimivo, ko smo obujali spomine, kako je hiša rasla in kako smo mu pomagali. Vedno se je najdel nekdo, ki je imel kaj smešnega za povedati. Najbolj pa smo se smejali prijatelju, ko je povedal, da je prišel pomagat, ko je pergola bila že dokončana. Povedal je na takšen način, da smo vedeli, da se šali. 

Sedaj ko je pergola dokončana, pa vsi med seboj vemo, da bomo še imeli piknike in to prav tukaj pod pergolo, ker je idelno mesto za zabave. Prijatelj, ki je postavil hišo, je res dober človek, vedno pripraljen pomagati, tako smo tudi mi pomagali njemu, da je bila pergola postavljena čimprej, ker smo vsi vedeli, kako zelo si želi čimprej preseliti v svoj prvi novi dom. …