V predalu sem našla kar tri ure Casio, katere niti ne vem, od koga so. Po tem, ko sem delala generalko, sem naletela na neko škatlo, ki mi je popolnoma neznana in v njej našla ure Casio, katere prvič vidim. Prva stvar, na katero sem pomislila, je bila ta, da mi morda spomin že peša, potem sem se pas pomnila, da je morda to od kakšne moje bivše sostanovalke. Sicer sem se že kar nekaj časa nazaj preselila v čisto svoje stanovanje in mi je čudno, da nisem prejela nobenega klica na to temo.

Ko sem začela razmišljati, s kom sem nazadnje živela, sem se komaj spomnila. Stik od zadnje sostanovalke sem sicer imela, ampak po klicu sem ugotovila, da je očitno zamenjala telefonsko številko. Zelo hitro sem ugotovila, da bo reševanje te uganke težje, kakor je delovalo na začetku. Prebrskala sem vsa socialna omrežja in žal nisem našla ničesar o bivši sostanovalki, kar me je kar malce zaskrbelo. Upala sem, da ni bil razlog, da sem našla ure Casio, ta, da izvem slabo novico. To bi bilo res skrajno neugodno.

Po nekaj klicih ljudi, ki so poznali bivšo sostanovalko, pa sem končno prišla do odgovorov. Lansko leto se je poročila in preselila v Nemčijo. Na socialnih omrežjih si je tudi malce spremenila ime, in kljub temu da sem jo imela med prijatelji je nisem našla. Ko sem jo pa kontaktirala je bila pa tako vesela mojega klica in to, da je našla očetove ure Casio, da me je povabila na kosilo naslednji mesec, ko ima načrtovano pot v Slovenijo. 

Iskreno povedano sem se tako zelo oddahnila, da ne znam opisati, ker me je res zaskrbelo, da se ji ni kaj slabega zgodilo. Sem pa na srečo izvedela ravno nasprotno. Da se ji je zgodilo zelo veliko čudovitih stvari in da je čisto pozabila na ure Casio, ki sem jih po pomoti odnesla iz najinega stanovanja.