Prijatelj ima veliko farmo piščancev. Na tej farmi redijo piščance tako imenovane brojlerje. Z reje se je začel ukvarjati že njegov oče v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prijatelj ima sklenjeno pogodbo z enim od večjih podjetij v mesno predelovalni industriji. Vse skupaj poteka tako da mu oni pripeljejo en dan stare piščance. Piščanci so namenjeni za vzrejo do določene teže potem pa gredo v zakol in v trgovino na police. Njegov zaslužek predstavlja razlika v teži ko so mu piščance pripeljali in ko jih odpeljejo. Reja piščancev je zelo zahtevna saj so piščanci v intenzivni reji podvrženi raznim boleznim.

Zato moramo biti zelo pazljivi, da na farmo ne prihajajo nepooblaščene osebe saj bi lahko v farmo vnesli kakšno bolezen ali okužbo. Poginuli piščanci seveda predstavljajo za rejca izgubo, zato si morajo prizadevati da so le te čim manjše. Poleg pravilne prehrane, skrbi za higieno , neoporečno vodo je zelo pomembna tudi temperatura v farmi. Pomembna je temperatura tal ki mora biti ob vselitvi piščancev trideset do dvaintrideset stopinj celzija in zraka šestintrideset stopinj celzija. Vsak naslednji dan temperaturo zniža za pol stopinje. Pozimi ogrevanje hleva poteka z lastnimi drvi in plinom. Zelo velik strošek jim predstavlja ogrevanje hleva predvsem v zimskih mesecih. Zaradi visokih cen surovin predvsem plina so za ogrevanje hleva v preteklem letu pomagali v mesnopredelovalnem podjetju kjer so jim pokrili del stroškov nabave plina. Naš prijatelj intenzivno razmišlja do bi za ogrevanje hleva pričel uporabljati druge vire energije, kot so toplotne črpalke v kombinaciji s sončno elektrarno na strehi farme. Vendar takšna investicija zahteva veliko sredstev.

Teh sredstev sam nima zato je že raziskal možnosti raznih subvencij, ki jih ponuja energetski sklad. Nekaj denarja bi pridobil z bančnimi krediti del sredstev pa bi bili lastni prihranki. Toplotne črpalke bi lahko uporabili tudi poleti za zniževanje temperatur, ki ne smejo presegati trideset stopinj celzija.