Moral sem se odločiti s katerim športom se bom začel ukvarjati, ker sem videl, da se je moje zdravje poslabšalo. Vedel sem, da je bil vzrok v negibanju in tako sem začel premišljevati, kaj bi lahko počel, da bi se rekreiral in zraven užival. Nisem se hotel ukvarjati s športom tako, da bi me izmučilo. Hotel sem uživati in da mi šport da energijo čez dan. Tako mi je na misel prišlo kolesarjenje. Doma sem imel kolo, vendar sem čutil, da bi užival, če bi imel električno kolo. Seveda je to kar velik strošek, še posebej, če si kolo kupiš potem pa ga ne uporabljaš. 

Tako sem se moral pogovoriti sam s seboj, če bom res kolesaril. Ker si nisem upal kolesa privoščiti brez da enkrat grem na vožnjo z električnim kolesom, sem se za vikend odpeljal do Bleda in si kolo izposodil. Tam so mi povedali vse, kar sem moral glede električnega kolesa vedeti. Pa sem šel. Moram priznati, da je to čisti užitek. Ja, priznam, da sem še mlad in da bi lahko imel navadno kolo, vendar tako kot sem rekel, sem si želel električno kolo prav zaradi tega, da se ne matram. Na kolesu sem želel uživati. 

To je bila vožnjo, ki mi je odprla oči, da si električno kolo resnično želim. Tako sem še isti teden kupil električno kolo in sedaj se z njim vozim 2x na teden. To mi je čisto dovolj. Glavno je da se vozim redno in da kolo dlje časa ne stoji v garaži. To sem pri sebi dosegel in sem srečen. Tudi počutje je boljše, ker v vožnji uživam in me ne utrudi.