Moj sin in video igrice, ki jih ima najraje
Ne morem verjeti, kako je najin sin vesel nove video igrice, ki jo je dobil za rojstni dan. Na žalost moram biti malce bolj pozorna, da to ni edino, kar dela, saj bi lahko brez mojega preganjana po cele dneve samo igral.
Vse ostale video igrice, ki jih ima, kar naenkrat niso več zanimive in se samo še prah nabira na njih. Sicer je bilo pa vedno tako pri vsaki novi igrici, ki jo je dobil. Stare so se kar nekam izgubile. Nekaj mesecev je delovalo, kot da nič drugega ni več obstajalo. Mislim, da bodo ostale video igrice, tokrat doživele ponovno usodo. Mislim celo, da ne bi bilo slabo, če bi ostale video igrice, prodali, ker jih ima sedaj še več kot deset in morda bodo le še tri v uporabi. Vse ostale je že tolikokrat igral in prišel do konca, da se mu verjetno ne bo več dalo še enkrat od začetka.
Sicer ga pa popolnoma razumem. Tudi meni se ne bi dalo več kot enkrat speljati igre skozi vse sobe. Zlasti, ker je vsaka soba težja in je moral kar nekajkrat od začetka, da je vendarle prišel do konca. Toliko nekega truda in ko končno človek pride do konca, je občutek resnično fantastičen. Vsekakor pa je trud tako velik, da se mislim, da nikomur, ne da potem takoj še enkrat od začetka s tem ukvarjati in potrebuje nekaj čisto novega ali pa kakšno igro, ki jo je že malce pozabil. Običajno je to predzadnja, ki jo je igral. Tako, da če bomo ostale video igrice, prodali mislim, da ne bi bilo prav nič narobe. Bolje to, kot pa da leta ležijo doma in bodo na koncu popolnoma brez vrednosti. Upam le, da nimajo vse ostale video igrice, prevelike sentimentalne vrednosti in se jim bo težko odrekel kar takoj.