Od nekdaj sem si želel, da bi imel v dnevni sobi kamin. Ne le zaradi toplote, temveč zaradi občutka in tistega posebnega miru, ki ga ustvari pogled na ogenj. Ko sva z ženo prenavljala hišo, sva vedela, da bo to eden od osrednjih elementov novega doma. Dolgo sva razmišljala, kateri tip bi bil najbolj primeren, prostostoječi ali vgradni kamin. Na koncu je prevagala odločitev za vgradnega.

Vgradni kamini so mi bili vedno vizualno privlačni. So elegantni, čisti, vključeni v prostor. Omogočajo, da oblikuješ celoten ambient okoli njih. Midva sva izbrala model z veliko stekleno površino in minimalističnim okvirjem, ki se zlije s steno in ne izstopa preveč. Ko sva ga prvič zakurila, je bil občutek čaroben. V prostoru je nastala prijetna toplina, svetloba ognja pa je ustvarila popolnoma drugo vzdušje.

Poleg estetike pa je pomembna tudi funkcionalnost. Vgradni kamini dobro držijo toploto in omogočajo enakomerno ogrevanje več prostorov, če so pravilno povezani. Midva sva si ga umestila tako, da del toplote gre tudi proti hodniku in kuhinji, kar se je izkazalo za zelo praktično.

Danes, ko se zvečer usedeva na kavč, pogosto ugasneva vse luči in pustiva, da prostor osvetljuje samo ogenj. Ni boljšega zaključka dneva. Vgradni kamini niso le vir toplote, so središče doma. In zame pomenijo nekaj več kot le ogrevanje. Pomenijo občutek doma, umirjenosti in tistega tihega zadovoljstva, ki ga prinese preprost trenutek ob ognju.

Tudi gostje pogosto opazijo kamin že ob vstopu in skoraj vsak kdo reče: To pa naredi prostor domač. In res je. Vgradni kamini ne delujejo vsiljivo, ampak prostor dopolnijo. Čez dan je del stene, neopazen, zvečer pa zaživi. Tudi vzdrževanje ni zahtevno, pepel očistiva le enkrat na teden, steklo obriševa in že je spet pripravljeno. Če bi danes še enkrat opremljal dom, ne bi okleval niti za trenutek. Vgradni kamini so za naju postali srce hiše – topli, lepi in predvsem večni.…