s participatornim oblikovanjem do boljsih prostorov

S participatornim oblikovanjem do boljših prostorov

Da bi prostor resnično služil svojemu namenu, mora biti oblikovan na način, da kar najbolje zadovoljuje želje in potrebe tistih, ki ga uporabljajo. Najboljši bivalni prostori upoštevajo življenjski slog stanovalcev, najboljši delovni prostori sledijo zahtevam delovnega procesa in omogočajo učinkovito opravljanje delovnih nalog, najboljši javni prostori pa svojim uporabnikom dajejo občutek, da so tam dobrodošli, in jih spodbujajo k prostemu delovanju.

Najboljša možna prostorska rešitev torej nudi in omogoča tisto, kar ljudje res potrebujejo, da bi ugotovili, kaj to je, pa jih je treba vsaj posredno vključiti že v samo načrtovanje. Proces, pri katerem bodoči uporabniki z udeležbo oz. sodelovanjem soustvarjajo nastajajoči prostor, imenujemo participatorno oblikovanje prostora.

Participatorno oblikovanje je najmanj problematično pri zasebnih naročnikih, kot so tisti, ki gradijo hišo, saj se oblikovalec prostora s svojo stranko usklajuje, dokler ne dosežeta obojestranskega zadovoljstva. Težava nastane pri večjem številu ljudi, kot je na primer skupina zaposlenih, ki si želi preurediti delovne prostore, kjer je treba za najugodnejšo rešitev upoštevati različne interese. Najtežavnejše je oblikovanje javnih prostorov, saj naročniki ne bodo (edini) uporabniki prostora, bodoče uporabnike pa je tudi precej težko opredeliti, kaj šele upoštevati vse njihove predloge.

Ena od metod vključevanja deležnikov v samo snovanje prostorov so delavnice participatornega oblikovanja, ki so primerne za najrazličnejše skupine ljudi (družine, sodelavci, uporabniki istih storitev, prebivalci določene soseske, kraja, občine itd.) ter namenjene tako urejanju novih kot izboljševanju obstoječih prostorov. Vsebinsko se lahko osredotočajo na splošne usmeritve snovanja ali detajlne rešitve, glede na želeno intenzivnost pa lahko potekajo v obliki enega ali več srečanj.

delavnica participatornega oblikovanja

Delavnice so zasnovane kot interaktivna igra, ki udeležence spodbuja k aktivnemu sooblikovanju prostora. Skozi posamezne naloge razmišljajo o svojih trenutnih prostorskih potrebah in ugotavljajo želje za prihodnji razvoj, delijo svoje zaznavanje prostora, izražajo mnenja in podajajo predloge, razpravljajo o aktualnih prostorskih vprašanjih in komentirajo ideje drugih, s tem pa posredno ali neposredno sodelujejo pri zasnovi rešitev. S participacijo na delavnici udeleženci tudi spoznavajo osnovne zakonitosti oblikovanja prostora, s čimer se jim na bolj razumljiv način približuje sam proces oblikovanja, posledično pa prostor bolj razumejo, se z njim močneje identificirajo in ga hitreje sprejmejo za svojega.

Z ustrezno analizo rezultatov delavnice prostorski načrtovalci pridobijo vpogled v družbeni kontekst obstoječih oz. nastajajočih prostorov ter si začrtajo smernice, ki jih vodijo pri nadaljnjem oblikovanju. Na tem mestu naj poudarim, da upoštevanje želja in potreb bodočih uporabnikov ne pomeni, da načrtovalec prostora izražene ideje dobesedno implementira, temveč da mu izsledki predstavljajo usmeritve, ki jih upošteva pri svojem delu.

delavnica participatornega oblikovanja

Participatorno oblikovanje prostora je torej način dela, v katerem se deležniki vključijo v sam proces oblikovanja, kjer z izražanjem svojih pogledov prispevajo h končnemu rezultatu; tak pristop prinaša bolj trajnostne rešitve, ki so bliže uporabnikom. Aktivno sodelovanje deležnikov pri snovanju prostora pomeni, da bodo bivalni prostori upoštevali dinamiko družinskega življenja in se prilagodili zahtevam članov gospodinjstva, delovni prostori bodo blagodejno vplivali na zaposlene in povečali njihovo storilnost, javni prostori pa bodo uporabnikom postali bolj dostopni, kar bo povečalo njihovo obiskanost in dvignilo živahnost.

 

Pia Mikolič (pia@arhnasvet.si)